Vodi:  gdč. Lana Praner z Gospodi

(kratek odlomek – celoten tekst obsega 17 strani)

Svet, o kateremu Bomo danes opevali, boste dojeli, da je čista zmota, kot ga poznate!

Šolski sistem opeva, da se Zemlja vrti okoli svoje lastne osi in hkrati okoli Sonca, še z nekaterimi desetimi ali dvanajstimi ali petnajstimi planeti, kot jih človek je zmožen sprejeti. Vendar, kako je potem mogoče, ko pogledate sredi noči v nekakšno nebo, da je vse polno nekakšnih lučk ali vsegá? Če bi bilo vse tako, kot opeva vaš šolski sistem in vas nekako vodijo ali usmerjajo skozi to, bi videli le teh ducat planetov, ki kroži skupaj z vami in ničesar drugega ne bi obstajalo na nebu!

Kako je torej mogoče, da v vašemu vesolju ali v vaši galaksiji, kakor koli opevamo, jo opevamo pravilno, boste dojeli, da imamo prav, je potem toliko nekakšnih lučk ali planetov, ki so zaradi »različnega« plina ali »različnega« gibalnega dela različno obarvani?

Ampak, ko opazujete vesolje dojamete, da ste v veliki zmoti ali še v veliki skrivnosti marsičesa.

Vse te lučke, ki so zgoraj, nekako vidite, da so na drugačnih postavitvah. Kajti, to niso zvezde! To nikakor niso zvezde, kot jih vi pričakujete. Kajti, če bi bilo temu tako, bi bile vedno na enakih pozicijah, v enakih smereh. V resnici pa se ti planeti ali te lučke pripeljejo nad vas in se gibajo v različnih strukturah različnega vsegá.

To pomeni, da skozi, vsekakor skozi vesolje pravzaprav razkrivate ali odkrivate različen obstoj drugačnih bitij, drugih privržencev.

PDF datoteka – Sončne luknje – 17. oktober 2020

VIDEO: