Vodi: Lana Praner z Gospodi

(kratek odlomek – celoten tekst obsega 30 strani)

Ko vaše telo nekako ali energijo spomina vsegá, nekako dvignemo in jo razpršimo, se pravi, se energija po plasteh zaustavi. Kar pomeni, da je tako kot je nizan čas nivojev, tako je tudi nizan čas trenutkov spomina.
Bolj, ko je napolnjen z ljubeznijo trenutek, višje vibrira. Več kot je srčnosti, bolj eksplodira. Bolj, ko je predanosti, bolj eksplozije, v celoti vibrira.
Manj, ko je tegá, bolj je lebdilna v težini, v sluzi, v odnosih, ki ustvarjajo vnovično karmo.

Ko Smo dejansko populacije zemeljskega človeka že nič kolikokrat tehtali, Smo z grozo in obupom ugotavljali, da, bolj ko greste v sodobnost, bolj ste daleč odmaknjeni od tistega, kar prvotno ste.
Če bi po vašem rezilu vašega popotovanja se izrazil, bi dejal, da že zdaleč, zdaleč niste zreli za premik. Mnogi! Morda 10 ali 12 procentov iz vsegá, kar na Zemlji obstaja, če bi gledal zemeljsko živo populacijo.

Zakaj?
Zato, ker ste pozabili na radost! Zato, ker ste pozabili na milino. Zato, ker ste pozabili na ljubečnost, na toplino, na iskrenost, na predanost povezovanja in prepletanja. In bolj, ko ta energija usiha, bolj se v vaših očeh vidi globina usiha in ne lesketa.
Bolj, ko je posameznik poln radosti, poln povezovalnosti, poln predanosti, bolj energija v očeh, kot iskra, sije.

In sedaj se zamislite sami do sebe – kolikokrat in koliko sploh sijete?

 To je tisto, kar vas želim opomniti ali spomniti!
Pozabili ste, da ste živi. Otopeli ste.
In ta otopelost vam množično povzroča, da se zadnje življenje, v kateremu ste, mnogo bolj obtežuje in je neuporabno od vsegá, kar ste skozi zgodovino imeli ali predelali.

PDF datoteka – Nesmrtno telo, Brežice (21.9.2019)

VIDEO PRVI DEL:

 

VIDEO DRUGI DEL: